VANJA PEGAN
pisatelj

PISAVE    GALERIJA    NOVICE    KONTAKT
 
   
 

Čoln

Založba 2000, Ljubljana, 2005

Tistega večera je bilo v babičinem stanovanju hladno. Kuhinjsko okno je bilo ravno pod hruškasto svetilko, ki je, napeta med dvema hišama, razsvetljevala ozko uličico. Ta je s trga vodila k morju. Burja je zavijala okoli vogalov, zibala ulično svetilko in v kuhinji je peč, v kateri je močno kuril, glasno bučala. Kot da bo počila od silnih plamenov. Hotel je segreti majhno kuhinjo še pred njenim prihodom.
Babice ob mrzlih in vetrovnih zimah ni bilo v mestu, šla je domov, v Ljubljano, on pa je imel njene ključe. Dala mu jih je prejšnjo zimo, ko je bil v tretjem letniku gimnazije. Rekla je, da bo najbrž kmalu potreboval kak kotiček. Bila je res od sile!
Ob peči je bilo kmalu toplo, zato je k njej pristavil stol. Ni se takoj usedel nanj, najprej je stopil do babičine knjižne police, pobrskal med knjigami in v rokah mu je ostala drobna broširana knjiga, nekakšen izbor prevedene poezije. Sedel je in odprl knjigo. Stikal je za drobnimi, komaj vidnimi označbami, ki jih je neznana roka sejala po pesmih. Kmalu je ugotovil, da se drobne, kot lasek tanke črte pojavljajo ob lepših, čutnejših verzih. Razmišljal je o tem, kdo bi utegnil podčrtovati verze. Te knjige že leta zrejo s police in spominja se, da so bile tam tudi takrat, ko je bil še zelo majhen, ja, zazna jih tudi v zbledeli sliki spomina iz otroštva. Bile so tam, visoko na polici in babica je bila velika, zelo velika. Le kdo je prebiral te verze, jih podčrtoval, zakaj? Morda mami, morda babica, mu je zaigral nasmešek na ustih. V hipu je začutil, kako zelo ju ima rad...
Potem je prišla, prišla je od drugod, iz drugega sveta. Lepa in nasmejana in resnična. Pravzaprav sploh ni verjel, da bo prišla. V komaj ogreto kuhinjo je potegnila hladen val s hodnika. Slekla je plašč.
Še vedno mu je bilo nekako nerodno pred njo. Pred dobrim tednom ga je poljubila. Nepricakovan poljub po obvezni šolski gledališki predstavi ga je zadel v polno. Ona? Nikoli, niti v sanjah si ni mislil, da se utegne kaj takega zgoditi. Ona je od drugod: iz šole, iz Primorke, ona pozna veliko ljudi, ona ve, kaj se dogaja na političnem prizorišču, spozna se na filme in slikarstvo, ona...

Spremna beseda : Alferija Bržan
Uredil : Peter Kovačič Peršin
Opremil : Jurij Kocbek
Tisk : Grafika M, Borovnica