|
|
Nekega jutra, ko je južni veter barval morje v sivo in kovinsko modro in je ravno igral v težke oblake,
jih pozdravljal na njihovi poti čez zaliv, je iz morja začutil pogled. S svinčeno sive gladine so vanj strmele oči.
Še preden se je uspel obrniti in pogledati v smer, od koder je čutil pogled, se je iz morja pognala velika pliskavka.
S pogledom sta se srečala v trenutku, ko je bila v zraku, visoko nad bokom jadrnice. Hip zatem je čudovita žival z velikim
pljuskom priletela nazaj v morje. Slane kapljice so narisale temne pike po Juretovi vetrovki in pozavna se je zableščala v
tisočih kapljicah. Povsem samodejno je ponovil frazo, ki jo je tik pred tem zaigral. In pliskavka je bila ponovno v zraku.
In še enkrat. In še enkrat.
Bleščeča pozavna in srečni glasbenik sta v družbi pliskavke vezla jutro v nekakšno tkanino.
Velika žival je kot igla prebadala morje in z nevidno nitjo glasbe vezla jutro, pozavno in Jureta v morsko širjavo.
Zbirka Nova slovenska knjiga
Urednik Nela Malečkar
Naslovnica in oblikovalska zasnova zbirke Radovan Jenko
Jezikovni pregled Nuša Mastnak in Alenka Kobler
Tehnično uredil Matej Nemec
|
|
|